Vključitev ukrepov za dvoživke v proces načrtovanja in izvedbe cestne infrastrukture

Ob odločitvi za poseg, ne glede na to ali gre za novo ali obstoječo prometno infrastrukturo, je s stališča dvoživk bistveno poznavanje stanja populacij in habitatov ter selitvenih poti na vplivnem območju ceste. Le na podlagi teh informacij se lahko oceni, na kakšen način bo predvideni poseg vplival na življenjski prostor in populacije dvoživk ter se opredeli ustrezne ukrepe. Priporočamo, da v vseh fazah načrtovanja sodeluje tudi strokovnjak za dvoživke.

1. Načrtovanje ukrepov za dvoživke na obstoječih cestah

V primeru posega na obstoječi cesti ločimo dva postopka: ali gre za izvedbo posega izključno zaradi izvedbe ukrepov za dvoživke ali pa se ukrepi za dvoživke izvajajo sočasno z drugimi investicijskimi deli ali investicijsko vzdrževalnimi deli na cestni infrastrukturi.

V primeru, ko se za določen cestni odsek iz različnih razlogov prične postopek preverjanja, ali bi bilo treba na cesti izvesti ukrepe za dvoživke, je proces sestavljen iz več korakov. Pri tem opozarjamo, da gre za prvi predlog sheme procesa, zato se bodo v prihodnje na podlagi prakse posamezni koraki še spreminjali in dopolnjevali. Priporočamo, da v vseh fazah načrtovanja sodeluje tudi strokovnjak za dvoživke. Natančnejši opisi posameznih postopkov so opisani v dokumentu Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehničnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju.

2. Načrtovanje ukrepov za dvoživke na novih cestah

Ne glede na vrsto postopka umeščanja v prostor (državni ali občinski prostorski akt), je pri tem pomembno ločiti dva nivoja načrtovanja: študijo variant in fazo priprave prostorskega akta, ki je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Natančnost izdelave strokovnih podlag je odvisna od nivoja načrtovanja.

Pri tem niti ni pomembno, ali je za novo cesto predpisana celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) in s tem povezana izdelava okoljskega poročila (OP), ali je predpisana izvedba postopka presoje vplivov na okolje in s tem povezana izdelava poročila o vplivih na okolje (PVO).

2.1 Načrtovanje ukrepov za dvoživke pri prostorskem umeščanju novih cest

Pri umeščanju novih cest v prostor v večini primerov poteka tudi postopek presoje vplivov na okolje. Ta mora imeti jasno opredeljene varstvene cilje ukrepov in metode za njihovo izvajanje, ki naj vsebujejo ustrezne omilitvene ali celo izravnalne ukrepe.

Pri načrtovanju vseh ukrepov je priporočljivo, da se vedno opredeli več različnih ukrepov, ki jim določimo prioriteto izvedbe glede na konkretno stanje populacij dvoživk.

Vsako umeščanje nove ceste v prostor lahko v večini primerov uvrstimo vsaj v eno od dveh kategorij problemov, ki jih ceste predstavljajo za populacije dvoživk. Pri iskanju ustreznih rešitev je treba upoštevati tudi kategorijo ceste, ki se načrtuje, saj se njihovi vplivi na dvoživke bistveno razlikujejo zaradi različnih prostorskih in tehničnih zahtev pri gradnji. Primeri so predstavljeni na spodnji shemi, natančnejši opisi posameznih pristopov pa so opisani v dokumentu Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehničnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju.

Pravilo treh korakov –»izogniti se – zmanjšati – nadomestiti«

Najprej se je treba negativnim vplivom izogniti ali jih preprečiti. Če to ni mogoče, je treba vplive zmanjšati v največji možni meri. Šele zadnja rešitev je načrtovanje ukrepov, ki bodo negativne vplive omilili ali izravnali z ureditvijo nadomestnih habitatov.

2.2 Načrtovanje ukrepov za dvoživke za izbrano traso nove ceste

Za izbrano traso nove ceste se izdelajo strokovne podlage za dvoživke za potrebe poročila presoje vplivov na okolje (PVO) ali za dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), ko cesta ni objekt z vplivi na okolje. Tudi če PVO ni predpisan, se za fazo projektiranja smiselno uporabijo navedene smernice. Priporočamo, da se najkasneje v tej fazi prične z izvedbo inventarizacije dvoživk vplivnega območja načrtovanih ureditev in se jo izvede v obdobju dveh let.

Na podlagi inventarizacije naj se izdelajo strokovne podlage za dvoživke ter pripravi predlog dokončnih ukrepov za dvoživke za pridobitev GD ali celovitega dovoljenja. Več informacij je dostopnih v dokumentu Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehničnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju.

3. Merila za odločitev o izvedbi ukrepov za dvoživke

Za odločitev o izvedbi ukrepov za dvoživke je pomembna natančna kvantitativna in kvalitativna opredelitev obstoječega stanja populacij dvoživk. To je osnovni pogoj za sprejem odločitev o izvedbi ukrepov in v nadaljevanju tudi za njihovo učinkovitost.

3.1 Merila za odločitev o izvedbi ukrepov na obstoječih cestah

Priporočamo, da naj se trajni ukrepi za dvoživke na cestah praviloma izvedejo takrat, ko je na cestnem odseku dolžine ca. 1.000 m z ustrezno raziskavo dvoživk izpolnjeno vsaj eno izmed naslednjih meril:

  • zabeleženi so osebki vsaj ene vrste dvoživk uvrščene na Prilogo IV Direktive o habitatih (najmanj 10 osebkov posameznih vrst ali rosnica in laška žaba s po več kot 50 osebki),
  • ali je zabeleženih vsaj pet vrst dvoživk (od tega se vsaj ena vrsta pojavlja z več kot 500 osebki ali sekulja z več kot 200 osebki),
  • ali je skupno zabeleženih več kot 1.000 osebkov.

Če rezultati predhodnih raziskav dvoživk ne dosegajo enega od zgornjih meril, ukrepi niso potrebni.

Več informacij je dostopnih v dokumentu Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehničnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju.

3.2 Merila za odločitev o izvedbi ukrepov na načrtovanih cestah

Pri načrtovanju novih državnih cest vseh kategorij se bodo ukrepi v večini primerov natančneje opredelili v postopku presoje vplivov na okolje (CPVO in PVO) in postopku presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Pri umeščanju nove cestne infrastrukture v prostor je treba opredeliti tudi območja pomembnih habitatov za dvoživke v vplivnem območju posega ali plana.

S stališča varstva dvoživk izpostavljamo naslednja merila, ki so osnova za opredelitev pomembnih območij habitatov dvoživk (vodni in kopenski habitati ter selitveni koridorji) v 1.000–metrskem vplivnem območju posega ali plana:

  1. prisotnost velikega števila vrst (glede na število pričakovanih vrst v širšem območju);
  2. prisotnost vrst uvrščenih na Prilogo IV Direktive o habitatih;
  3. prisotnost vrst, ki so v posamezni geografski regiji na meji svoje razširjenosti (meje areala vrste, mejne nadmorske višine) ali so lokalno redke;
  4. velika številčnost populacij posameznih vrst;
  5. prisotnost primernih vodnih in kopenskih habitatov dvoživk in njihova ohranjenost ter povezanost;
  6. prisotnost/odsotnost invazivnih vrst, ki ogrožajo dvoživke (npr. prisotnost rib);

Če rezultati predhodnih raziskav dvoživk ne dosegajo enega od zgornjih meril, ukrepi niso potrebni.

Več informacij je dostopnih v dokumentu Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehničnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju.


Prirejeno po: Poboljšaj, K., A. Sedej & M. Uhliř, 2019. Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehničnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju. Poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 143 str., pril. [Naročnik: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ljubljana].